Pobratene občine

OBČINA PETRIJANEC

Občina Petrijanec je ena izmed 28 enot lokalne samouprave Varaždinske županije in leži na severozahodu Republike Hrvaške. Z 48 km² popolnoma nižinske površine, občina na 8 km v glavnem s starim tokom reke Drave, na severu meji na Republiko Slovenijo.

Občina Petrijanec šteje 5 tisoč prebivalcev v 6 naseljih: Petrijanec, Nova Ves Petrijanečka, Majerje, Strmec Podravski, Družbinec in Zelendvor. V občini živijo tudi pripadniki romske narodne manjšine.

Arheološke najdbe iz 60-/70-tih in izpred nekaj let pričajo o organiziranem življenju na tem področju že v rimskem obdobju. Artefakti dokazujejo, da je v današnjem Petrijancu, na stičišču gradov Poetovia (Ptuj) in Mursa (Osijek) obstajala postojanka (Mansio) – kot organizirano naselje – Aqua Viva (živa voda)- verjetno imenovano po tekoči vodi, verjetno po izvirih vode blizu Petrijanca, nekateri so aktvni še danes.

Območje občine Petrijanec zaznamujejo reka Drava, derivacijski kanal hidroelektrarne Varaždin, zelo prometna državna cesta D2, županijske prometnice, v glavnem plodna polja in listnati gozdovi ob Dravi ter iglasti v zahodnem delu občine.

Na področju občine so že konec 19. in na začetku 20. stoletja grofje razvili takrat močno poljedeljsko in predelovalno proizvodnjo (proizvodnjo etilnega alkohola in kisa), ki delom obstaja še danes – z načrti za investicije v bližnji prihodnosti.

Struktura gospodarstva: družinska kmetijska gospodarstva s poljedelsko, z zelenjadarsko in živinorejsko proizvodnjo, proizvodna in uslužnostna obrt, razvit je lovski turizem, delujeta tovarni živinske hrane ter asfalta in podobno.

Občina Petrijanec je samostojna upravna enota od 1993 in od takrat pospešeno razvija svojo komunalno, družbeno ter gospodarsko infrastrukturo. Občina je popolnoma pokrita z vodovodnim in s plinskim omrežjem ter z asfaltnimi prometnicami; več kot 30 % občine pa je opremljene s kanalizacijskim omrežjem.

Občina ima velik nov otroški vrtec za 120 otrok, osnovno šolo, ki jo v eni izmeni obiskuje 580 učencev, prostore za dnevno bivanje in pomoč na domu za starejše, pet društvenih gasilskih domov petih prostovoljnih gasilskih društev, 5 nogometnih igrišč s petimi nogometnimi klubi, od katerh je osrednji športni center ob osnovni šoli na reprezentativni ravni.

S športom se ob tem organizirano ukvarjajo tudi košarkarji in nekaj organiziranih skupin ženske rekreacije.

Občina ima tudi pošto, matični urad, zdravstveno ambulanto z dvema zdravniškima in enim zobozdravstvenim timom, lekarno ter veterinarsko postajo.

V bogatem družbenem življenju sodeluje okrog 20 združenj – KUD Petrijanec s sedmimi sekcijami, 5 prostovoljnih gasilskih društev (DVD Petrijanec je pobrateno s PGD Desenci (Destrnik)), 5 nogometnih klubov, Udruga umirovljenika, Udruga branitelja, Lovačka udruga, humanitarne in še veliko drugih dejavnosti.

Področje občine Petrijanec se sklada s področjem rimskokatolične župe Petrijanec na čelu z župnikom Ivanom Sakačem.

Petrijanec je skozi zgodovino dal mnoga znamenita imena: Franja Bogadeka – pisca prvega angleško-hrvaškega slovarja (v Pittsburghu, 1917), 2 škofa – Josipa Lacha in Vlada Košića, akademika Stjepana Bratka, veliko vseučiliščnih profesorjev, npr. kajkavologa in raziskovalca otroške književnosti prof. dr. Joža Skoka, veliko akademsko izobraženih znanstvenikov, glasbenike, gospodarstvenike ...

Danes občino vodijo občinski svet z Josipom Bačanom na čelu, načelnik občine Vladimir Kurečić in njegov namestnik Josip Rožmarić.

Na skupno pobudo gospodov Vladimirja Vindiša, župana Občine Destrnik, in Vladimirja Kurečića, načelnika Općine Petrijanec, sta občini z zadovoljstvom sprejeli medsebojno prijateljstvo in pobratenje.

OBČINA POLZELA

Občina Polzela leži v Spodnji Savinjski dolini in se razprostira 33,90 km2. Že od Rimskih časov predstavlja pomembno cestno križišče, ki povezuje iz zahodnih predelov Celjsko kotlino, Šaleško dolino in Zgornjo Savinjsko dolino.

 Občina Polzela šteje 6 tisoč prebivalcev v 8 naseljih: Andraž nad Polzelo, Breg pri Polzeli, Dobrič, Ločica ob Savinji, Orova vas, Podvin pri Polzeli, Založe in Polzela.

Še pred nekaj desetletji sta se prav na tem območju cestni in železniški promet dopolnjevala z rečnim, ki ga je opravljalo splavarstvo po Savinji še nekaj let po drugi svetovni vojni.Regulacija hudourniške reke Savinje med leti 1876 in 1893 je kmetom omogočila obdelovanje nove kmetijske površine, kjer je med prvimi začel gojiti hmelj okrog leta 1876 takratni polzelski trgovec Julij Žigon.

Leta 1891 je bila zgrajena savinjska železnica Celje - Velenje. S tem se je še bolj okrepila gospodarska in prometna vloga kraja. Tako je kmalu začela s proizvodnjo tovarna meril (1892), pozneje pa še tovarna strojil (1916). Iz teh dveh obratov sta pozneje nastali Polzela tovarna nogavic 1927 in Pohištvena industrija Garant 1948. Polzela tako sodi med največja središča v Savinjski dolini, ki ima pomembno vlogo oskrbnega središča za dobršen del ljudi na severozahodnem delu Savinjske doline.

Srednjeveška zgodovina je bila povezana s številnimi dvorci v neposredni bližini (naravne in kulturne zanimivosti), kar priča o pomembni legi Polzele.

 Struktura kmetijstva: prevladuje gozd in travnate površine. Polzela ima tudi omejene naravne pogoje za kmetovanje. Velik del zemljišč leži na strmih pobočjih, kjer je strojna obdelava zelo otežena. V višje ležečih naseljih imajo kmetje nove možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti. Možne oblike dopolnilnih dejavnosti na višje ležečih kmetijah so tudi ohranjanje starih obrti in proizvodov, ki imajo etnološko vrednost in so dodatni turistični proizvod. Možno obliko dopolnilne dejavnosti predstavlja tudi ponovna oživitev tradicionalnega nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin. V zadnjih letih se vedno več kmetij odloča za ekološko kmetovanje, ki ima prihodnost v večji skrbi ljudi za zdravo življenje.

Turistične znamenitosti Občine Polzela:

Področje izobraževanja: osnovna šola Polzela deluje kot Javni vzgojno-izobraževalni zavod od leta 1999, ko se je šoli priključil vrtec. V sestavo zavoda sodijo:Osnovna šola PolzelaPodružnična osnovna šola Andraž Organizacijska enota vrtca, ki vključuje enoti: Andraž in Polzela; Po sklepu Občinske skupščine Žalec je bila 1. septembra 1971 v Žalcu ustanovljena samostojna Posebna osnovna šola s 14 oddelki in varstvenim oddelkom za vozače. V šolo so prihajali učenci s celotnega območja takratne žalske občine, med katere spada tdu Polzela; Glasbena šola Risto Savin je medobčinska šola, ki ima svoj sedež v Žalcu. Z namenom približevanja storitev uporabnikom, je glasbeno in kulturno izobraževanje razširjeno tudi s pomočjo dislociranih oddelkov, ki so na Polzeli, v Preboldu, v Braslovčah in na Vranskem in UPI – ljudska univerza Žalec je javni zavod za izobraževanje odraslih in mladine. Ustanoviteljice so v različnih deležih občine Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec. Kratica UPI pomeni usposabljanje in permanentno izobraževanje.

Turistične znamenitosti Občine Polzela: Grad Komenda, Park in graščina Šenek, Planinski dom na Gori Oljki, Graščina Novi Klošter, Gora Oljka (Planinski dom), Cerkev Sv. Marjete, Cerkev Sv. Miklavža na,Vimperku, Cerkev Sv. Andreja, Kužno znamenje v Dobriču, Rojstna hiša Neže Maurer, Mešičev mlin, Barbankova hiša, Jelovškova kašča, Bolčinova hiša, Štoberjeva hiša, Reka Ložnica s poplavnim območjem.

Občina prav tako slovi po tovarni nogavic Polzela, ki zaposljueje približno 220 delavcev, ki vsako leto izdelajo precejšnjo število izdelkov visoke kakovosti.

Občina Polzela ima zraven izobraževalnih ustanov tudi dom za upokojence, zdravstveno postajo in medgeneracijski center.

Župnija Polzela je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Žalec škofije Celje in njihov  župnik je Jože Kovačec.

Danes občino vodi 16 svetnikov in svetnic, župan Jože Kužnik in direktorica Občinske uprave Alenka Kočevar.

Na skupno pobudo gospodov Vladimirja Vindiša, župana Občine Destrnik, in Jožeta Kužnika, župana Občine Polzela, sta občini z zadovoljstvom sprejeli medsebojno prijateljstvo in pobratenje.